EU bi morala sprejeti zakonodajo, s katero bi končala prakso, da si muzeji lastijo avtorske pravice v zvezi z reprodukcijami del, ki so v javni domeni. Muzeji v številnih državah članicah lahko trenutno uveljavljajo pravice v zvezi s fotografskimi reprodukcijami del v javni domeni s sklicevanjem na sorodne pravice, ki varujejo neizvirne fotografije.
V večini držav članic EU natančne reprodukcije (npr. neoriginalne fotografije ali skeni) del v javni domeni niso predmet avtorskih pravic, ker po definiciji takšne reprodukcije ne izkazujejo individualnosti, ki je potrebna za avtorskopravno varstvo. Vendar številne države priznavajo nekatere oblike izključnih pravic v zvezi s temi kopijami. To pomeni, da je lahko ista fotografija umetniškega dela v eni državi članici varovana z avtorskimi pravicami, v drugi pa je v javni domeni. Razumevanje statusa avtorskih pravic na digitalnih kopijah del v javni domeni je zato zapleteno in pogosto nejasno.
Muzeji bi se morali kot javne ustanove osredotočiti na to, da bodo njihove zbirke široko dostopne javnosti, ne pa na omejevanje uporabnikov pri uporabi naše skupne kulturne dediščine. Reforma avtorskega prava je priložnost, da zakonodajalec EU uskladi zadevno področje, na način da se jasno navede, da neizvirne reprodukcije del v javni domeni ne smejo biti varovane z avtorskimi pravicami ali sorodnimi pravicami v kateri koli državi članici EU.
V trialogu med zakonodajnimi telesi EU je bil na tem področju dosežen znaten napredek. Pogajalci so se dogovorili, da bodo v besedilo direktive dodali nov člen, ki bi državam članicam nalagala, da zagotovijo, da za reprodukcije vizualnih del v javni domeni „niso predmet avtorskih ali sorodnih pravic“, razen če so „izvirne v smislu, da je [reproduciranje] avtorjeva lastna intelektualna stvaritev.“ Čeprav se ta klavzula nekoliko nenavadno nanaša samo na dela vizualnih umetnosti, bi končala prakso, v skladu s katero si muzeji prizadevajo za uveljavljanje pravic na delih v javni domeni, ki se nahajajo v njihovih zbirkah. Če bo sprejeta, bo to velika pridobitev za javno domeno v Evropi.
Zgodovina
Medtem ko je trajanje avtorske pravice usklajeno na ravni EU od leta 1993 na 70 let po smrti avtorja, trenutno v zakonodaji EU ni določb, ki bi ščitile pravico javnosti, da prosto uporablja dela, ki niso več varovana z avtorskimi pravicami. Zato so muzeji v več državah članicah, kot sta npr. Nemčija ali Španija, kjer obstajajo sorodne pravice na delih, ki ne dosegajo individualnosti, potrebne za varstvo z avtorskimi pravicami (kot so neoriginalne fotografije in posnetki), lahko zahtevali ekskluzivnost in zakonito preprečili, da bi veliko število digitalnih reprodukcij del, ki niso več varovane z avtorskimi pravicami, prešlo v javno domeno. V drugih državah, kot je Združeno kraljestvo, kjer podobne sorodne pravice ne obstajajo, so muzeji poskušali uveljaviti pravne argumente, ki bi jim zagotovili enakovredne pravice na takšnih reprodukcijah.
Prvotni predlog Komisije ni vseboval določb, povezanih s tem vprašanjem.
Pogajalski mandat Sveta tega vprašanja ni obravnaval. V Evropskem parlamentu je veliko število poslancev s celotnega političnega spektra predlagalo spremembe člena 5, namenjene zagotavljanju, da digitalne kopije del ostanejo v javni domeni. Med razpravami v odboru JURI se je vsebina teh sprememb zmanjšala. Besedilo, ki ga je Evropski parlament sprejel septembra 2018, bi od držav članic zahtevalo, da zagotovijo, da „reproduciranje gradiva, ki je v javni domeni, ni predmet avtorskih ali sorodnih pravic“ samo takrat, ko gre za „izvirniku zvesto reproduciranje za namene ohranjanja izvirnega gradiva“. Čeprav je nekoliko nesmiselna (kako naknadno ugotovi namen, za katerega je bila narejena reprodukcija, ki je zvesta kopija izvirnika?), je ta ubeseditev zagotovila podlago za veliko boljšo rešitev, o kateri so se pogajalci dogovorili v trialogu.
Objave na blogu
Viri
To stran gosti Communia, mednarodno združenje za digitalno javno domeno. Vse svoje dokumente, poročila, infografike in raziskave dajamo na voljo pod licenco Creative Commons Public Domain Dedication (CC0). Če ni drugače določeno, so tudi slike dane na voljo pod to licenco. To pomeni, da se vsebina lahko prenese in ponovno uporabi.
